Za najstarejše ohranjene zapise v slovenskem jeziku veljajo Brižinski spomeniki, ki naj bi nastali okrog leta 1000, našel pa naj bi jih nemški duhovnik v mestu Brižinje (Freising). Sestavljeni so iz treh delov, BS II je poziv vernikom k spovedi in pokori, prvi in tretji BS pa sta obrazca splošne spovedi.
Naslednji večji prelomni mejnik za razvoj slovenskega jezika in pisave je 16. stoletje, v katerem slovenski narod l. 1550 dobi prvi dve knjigi v slovenskem jeziku, Katekizem in Abecednik. Njun avtor, Primož Trubar, velja za najpomembnejšega slovenskega reformatorja. V tem za naš jezik rodovitnem obdobju dve pomembni deli prispevata tudi Adam Bohorič, ki v latinščini napiše 1. slovnico slovenskega jezika, Zimske urice, ter Julij Dalmatin, ki prispeva prvi prevod Biblije v slovenščino.
Slovenski jezik govori približno 2,5 milijona govorcev po svetu
Slovenščina je državni jezik v Sloveniji in uradni jezik Republike Slovenije, kot je zapisano v 11. členu Ustave Republike Slovenije. Slovenščina je uradni knjižni jezik Slovencev, poleg zbornega in pogovornega knjižnega jezika poznamo še socialne zvrsti slovenskega jezika, kot so narečja, in pokrajinski govori, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci. Slovenski jezik govori okoli 2,5 milijona govorcev po svetu, večina teh živi v Sloveniji.
Glede na število govorcev ima razmeroma veliko narečij, deli pa se v 7 narečnih skupin. Slovenščina je zahodni južnoslovanski jezik in eden redkih indoevropskih jezikov, ki je ohranil dvojino. Za zapisovanje slovenskega jezika se danes uporablja gajica, pisava imenovana po Ljudevitu Gaju, ta jo je priredil po češkem črkopisu. Slovenska gajica se imenuje slovenica, to pisavo uporabljamo od marčne revolucije 1848, ko le-ta zamenja dotedanjo pisavo bohoričico, poimenovano po njenem utemeljitelju, Adamu Bohoriču.
Za obvladovanje jezika največ lahko naredimo sami
Slovenščina je lahko govorcem tudi materni, drugi ali tuji jezik. V Republiki Sloveniji velja za učni jezik v šolah, kjer se pri pouku slovenščine tako v osnovnih kot srednjih šolah učencem in dijakom prizadeva ohranjati pozitivno narodno zavest, pozitivni odnos do slovenščine in Slovenije. Spodbuja se tudi bralna zmožnost in pisanje v slovenščini. Pouk slovenščine je sestavljen iz poučevanja o slovenski slovnici in pravopisu, slovenski književnosti, govori se o prelomnicah in razvoju slovenskega jezika, razvija se sporazumevalno zmožnost ter diskutira o aktualnih temah, primernih za učno skupino.
Učenje slovenščine je tako kot učenje vseh ostalih jezikov vseživljenjsko, saj je jezik živ in se posledično stalno spreminja in razvija. Za obvladovanje jezika pa lahko največ storimo prav sami, tako da prebiramo čim več literature in gradiva, ki nas zanima, poslušamo oddaje in filme, v katerih prevladuje zborni ali pogovorni slovenski jezik ter se poskušamo v slovenščini čim bolje izražati tudi sami.
